Spominska slovesnost ob 75. obletnici smrti Alojzija Kralja

Združenje borcev za vrednote NOB Logatec je v soboto, 5 novembra 2016 pri družinskem grobu Kreljevih na pokopališču v Dolenjem Logatcu, organiziralo spominsko slovesnost ob 75. obletnici smrti prvemu padlemu logaškemu partizanu Alojziju Kralju.

Čeprav je bila deževna sobota, se je zbralo veliko članov Združenja, povabljenih svojcev in gostov.

Uvodni nastop je imel Maks Vavken, mladi klarinetist iz Hotedršice, ki je zaigral partizansko pesem

»Padel je padel«, v nadaljevanju je Sara Šantelj recitirala Simona Gregorčiča, Mojo srčno kri škropite.

Predsednica Združenja Vesna Jerina pa je v spominskem nagovoru povedala:

»Alojzij Kralj, se je rodil v drugem letu prve svetovne vojne, 5. junija 1915 v Logatcu, očetu Avgustu po poklicu dimnikar in materi Ivani gospodinji v ugledni številčni družini Kraljevih na Martinj hribu.

Čas v katerem je odraščal je bil težak, saj je divjala krvava prva svetovna vojna in pestilo je vsesplošno pomanjkanje.

Kot večini Logatčanom, je bila tudi njemu ljubezen do zimskih športov položena v zibelko. Zato ne preseneča, da sta leta 1930 skupaj z Cirilom Ogrinom zgradila prvo smučarsko skakalnico in na njej skočila 28 metrov. Toda kasnejših zapiskov o njegovih skakalnih dosežkov ni, najbrž zato, ker so imeli v skakanju prevlado Sokoli.

Vojaški rok je odslužil v letih 1935 in 1936. Maja 1936 je na zadnjo stran fotografije vojašnice v Kraljevici zapisal:« Za spomin od moje kasarne 12. planinskega polka v Kraljevici, kaplar Kralj Alojzij, mitraljezka četa 12. planinskega bataljona Kraljevica«. Po končanem vojaškem roku je bil rezervni podnarednik planinskih enot.

V Osvobodilno fronto se je povezal v Ljubljani, ker je po odsluženju vojaškega roka živel in se preživljal kot delavec. Že zgodaj je sodeloval z Varnostno obveščevalno službo OF imenovano VOS, ker so mu zaupali, pa čeprav ni bil član komunistov.

V gozdove je odšel oktobra 1941 in postal borec Borovniške čete. O nastanku in delovanju Borovniške čete v letu 1941 piše Franc Pasetta iz odlomka, ki sledi je zapisano:

»Četa se je 28. oktobra 1941 odpravila na pot preko Svetega Vida nad Cerknico in se okrog polnoči ustavila v vasi Osredek. Borci so bili utrujeni, saj jih je pri pohodu oviral novozapadli sneg, ki ga je bilo okrog 30 cm. Na prvem kozolcu v vasi je četa prespala noč. Četa je iz relativno mirnega območja Kožljeka, ker je bila naslonjena na široko organizirano zaledje Borovnice, Vrhnike, Logatca, Rakeka, Cerknice in Bloške planote, prešla na novo območje brez zaledja. Ta teren je bil zasežen z italijansko ofenzivo. Čeprav so se borci začeli prilagajati razmeram vojne enote na pohodu, niso bili dovolj pozorni na vse dejavnike zavarovanja čete. Prišlo je do izdajstva in 29. oktobra okoli 11. ure do težkega udarca za Borovniško četo. Padlo je šest partizanov, ujeta je bila ena partizanka, Italijani pa so imeli enega ranjenega. Med padlimi borci je bil tudi Alojzij Kralj. Padle in ranjene partizane so Italijani prepeljali v Cerknico in nato v Ljubljano v splošno bolnico, ker jih je sprejela dr. Pavla Jerina Lah. Med umrlimi je prepoznala Alojzija Kralja, partizansko ime Alfonz in poskrbela, da je bil pokopan na Žalah v samostojnem grobu in ne skupinskem, kot ostali padli na Osredku. Poravnala je tudi stroške pokopa«.

Povojna oblast je staršema po padlem sinu Alojziju leta 1951 dodelila invalidnino, prejela pa sta tudi Spomenico, ki je bila izdana v Beogradu 29. novembra 1950.

Za Alojzijev grob na žalah sta skrbela starša do svoje smrti. Leta 2013 pa je bila občina s strani Žal opozorjena na neplačevanje grobnega prostora, zato je bil skupaj s svojci odločeno, da se posmrtne ostanke Alojzija Kralja prenese iz Žal v družinski grob na pokopališče v Dolenjem Logatcu.

ZZB Logatec se je leta 1963 Alojziju Kralju poklonila s postavitvijo nagrobne plošče. Ploščo, na kateri je od vremena že skoraj do nerazpoznavnosti zlizan napis, smo lani po prekopu po naključju našli na Žalah in ji v novo postavljeni spominski sobi Združenja v Blekovi vasi namenili svoj prostor.

V nadaljevanju spominske svečanosti, smo se prvemu padlemu Logaškemu partizanu Alojziju Kralju poklonili z minuto molka.

Slovesnost pa zaključili z nastopom, Sare Šantelj, ki je recitirala Kajuha, Naša pesem in Maksa Vavkna, ki je zaigral na klarinet, Počiva jezero v tihoti in ob polaganju žalnega venca Stoji tam gori partizan.

Predsednik KO Logatec Tabor Branko Rupnik se je ob zaključku slovesnosti zahvalil nastopajočim, prisotnim svojcem, gostom, članicam in članom Združenja za prisostvovanje častnemu poklonu Alojziju Kralju, borcu za svobodo.

Zapisala: Vesna Jerina

Foto: Polonca Pergovnik