Okupacijske meje zarezale v ozemlje in dušo slovenskega naroda
Okupacijske meje je naslov projekta, ki pod vodstvom zgodovinarja Boža Repeta, Filozofske fakultete v Ljubljani in še nekaterih drugih deležnikov že več časa poteka po celi Sloveniji. Raziskovalci se na teren odpravljajo z zbranimi arhivskimi podatki, posodobljenimi mejnimi kartami in s pomočjo domačinov iščejo ostanke nekoč utrjenih meja.
Sredi februarja so se podali po sledeh meje med fašistično Italijo in Nemškim rajhom, ki je potekala preko Svetih Treh kraljev in Dolomitov do obrobja Ljubljane. To mejo so Nemci brezkompromisno začrtali v svojih pisarnah in jo po načrtih gradili na terenu. Presekali so vasi, posestva, gozdove in stavbe v obmejnem pasu so morale biti porušene v najkrajšem času. Mejo so po vsej dolžini zavarovali z bodečo žico, minskimi polji in stražnimi stolpi, saj so bili prepričani, da bo to trajna južna meja njihovega tisočletnega rajha.
Poleg kosov bodeče žice in kakega kamna je od meje ostal predvsem boleč spomin starejših prebivalcev, katerim so porušili hiše ali so doživeli kako drugo neprijetnost ob neživljenjsko postavljeni meji.
Tistega sončnega dne smo se najdlje zadržali ob Marinčevi domačiji na Planini nad Horjulom, kjer je stal visok stražni stolp in je bila poleg nastanjena stalna nemška posadka.
Osemdeset letni Janez Cankar, ki je tisti čas doživel, nam je pripovedoval o številnih zgodah in nezgodah v zvezi z mejo in nam razkazal svojo obširno zbirko »starin iz davnin«, kot jo sam imenuje, med katero so tudi mine, bodeča žica in drogovi z meje, ki je potekala v bližini njihove domačije.
Posneti material si je mogoče ogledati na facebook strani https://www.facebook.com/OkupacijskeMeje/ in na občasnih razstavah po večjih mestih. Ena je bila postavljena novembra na Filozofski fakulteti, druga pa januarja v Mestnem muzeju v Idriji.
Besedilo in fotografije Branko Rupnik, naslovna fotografija Božidar Flajšman, na kateri stojijo od leve: Matija Zorn, Bojan Balkovec, Peter Mikša in Stane Malovrh. Sedijo od leve: Božidar Flajšman, Miran Štupica, Branko Rupnik, Janez Cankar in Božo Repe. Planina nad Horjulom 18.2.2019