Ogenjca – 80 let od žalostnega konca ranjencev in njihove bolničarke Milice

You are here:

Domov
Splošne novice
Ogenjca – 80 let od žalostnega konca ranjencev in njihove bolničarke Milice

Ogenjca – 80 let od žalostnega konca ranjencev in njihove bolničarke Milice

Drugo leto druge svetovne vojne v naši državi se je italijanski okupator odločil dokončno uničiti vse, ki so se mu postavili po robu. Na širšem območju Notranjske in Dolenjske se jih je zbralo prek 80 tisoč okupatorjev, partizanov pa 20 krat manj. Množično streljanje talcev, med drugim tudi požig vasi Travnik, Srednja vas pri Dragi, Stari in novi Kot in ne nazadnje požig partizanske bolnice Ogenjca – to je le nekaj »junaških« dejanj okupatorjev in domačih izdajalcev. 31.julija 1942 je italijanska vojska sledila izdajalcu, ki jih je popeljal pred jamo, v katero je bolničarka Mimica skrila težko ranjene partizane. Že prej so se zmenili, da naj v jih v tem primeru ustreli, da ne bi prišli žive v roke okupatorjev. Željo je uresničila, na koncu naboj pustila še zase. Ko so vojaki vdrli so našli še tri žive ranjence, katere so kasneje odpeljali v bolnišnico, tudi izdajalca. Ta se je kasneje vrnil med partizane, a so ga kmalu odkrili in kaznovali z ustrelitvijo.
Natanko 80 let po tragičnem dogodku je Društvo za ohranitev spomina na partizansko bolnišnico Ogenjca skupaj z ZB NOB Ribnica in Občina Loški potok pred bolnišnico organiziralo spominsko slovesnost, katere so se udeležili tudi naši člani. Najprej je o tragediji na Ogenjci spregovoril Jaka Bartol, predsednik Društva Ogenjca, potem pa je besedo dobil osrednji govornik humanist dr. Dušan Keber. Med drugim se je poklonil spominu na umrle ranjence in pogumno bolničarko Mimi. Potem nas je spomnil na to, da so v vsaki vojni žrtev mali ljudje, ne pa tisti, ki vojno povzročijo. V vojni se borijo s tistimi, ki jih ne poznajo, zaradi tiste peščice ljudi, ki se med sabo poznajo a se ne znajo pravilno odločati. Tudi v zadnji vojni v Ukrajini, ki ji še ni videti konca, je žal tako.
Tistim, ki vedno glasneje govorijo, da je bil narodnoosvobodilni boj nepotreben, odgovarja, da bi pri nas govorili italijansko, Slovenije pa ne bi bilo več. Postavil je tudi vprašanje, ali, bi danes še našli pogum, da bi se uprli? In odgovoril, da so se in se še vedno najdejo pogumni posamezniki, ki se postavijo po robu, kadar je potrebno. Ne nazadnje se je to pokazalo v reševanju Krasa.
V kulturnem delu programa je sodeloval tudi KUD MOP Zbor Radomlje, recitatorka Jana Lavrič in in Marjetka Popovski iz Izole.
Naj spomnim še na knjigo Ogenjca, avtorja dr. Aleksander Gala – Peter, partizanskega zdravnika pokopan v Logatcu (drugi ponatis izšel leta 2015) in na film Manj strašna noč -Jama, posnet leta 1981.