PONOVNO SO NAS OBISKALI PLANINCI
IN MEMORIAM– JOŽE SIMŠIČ JELEN (1924-2018 )
V torek 15. maja 2018 smo se zadnjič poslovili in na zadnji poti z vojaškimi častmi pospremili nosilca partizanske spomenice 1941-1945 Jožeta Simšiča – Jelena na Žalah v Ljubljani.
Jože Simšič – Jelen se je rodil 9. marca 1924 v Lazah, vasi, ki leži ob glavni cesti med Logatcem in Rakekom. Pri hiši je bilo osem otrok, starša sta jih s težavo preživljala. Simšičevi so bili zavedna slovenska družina in italijanske okupacije niso mogli sprejeti. Že na začetku leta 1941 so se pridružili narodnoosvobodilnemu boju.
Jože Simšič je odšel v partizane marca 1942. Postal je borec znamenite Rakovške čete. Zaradi svoje okretnosti je dobil partizansko ime Jelen. Junija 1942 je bil med tistimi borci, ki so z Notranjske odšli kot okrepitev v Dolomitski odred. Sodeloval je v pomembnih bojih tega odreda. Njegova posebnost so bile minerske akcije na železniški progi in cesti Logatec-Postojna. Poleti 1943 je bil hudo ranjen in bi zanesljivo umrl, če mu življenja ne bi rešil partizanski zdravnik dr. Jože Gostiša iz Logatca.
Ob koncu leta 1943 pa se je kot član rajonskega odbora Osvobodilne fronte Logatec vrnil v domače kraje. Oglasil se je tudi doma v Lazah, ker je vesel ugotovil, da Italijani pri pregledu domače hiše zaradi mamine iznajdljivosti niso odkrili njegovega fotoaparata. Vzel ga je seboj in odtlej ga je spremljal na vseh partizanskih poteh.
Čeprav je poleg puške nosil tudi fotoaparat, kar je bilo zanj zelo nevarno, saj je okupator, preganjal vse, ki so se ukvarjali s prenosom radijskih poročil ali avtentičnih fotografij tistega časa. Sam nam je povedal, da ni bilo težko dobiti filme, bilo je težko dobiti zanesljivega fotografa, da je filme razvil, kajti fotografije borcev v nepravih rokah bi lahko pomenile smrtno obsodbo za njihove družinske člane.
Po vojni je ostal v vojski, ker je bil zanesljiv, borec in dober vojak je opravil pet enoletnih oficirskih šol, nazadnje na vojaški akademiji v Beogradu. Leta 1965 se je upokojil s činom polkovnika. Vmes si je ustvaril družino, rodila sta se mu hči Miljanka in sin Dušan.
Razmeroma mlad, pri 55 letih se je upokojil, vendar, se ni dal, še naprej je deloval na področju teritorialne obrambe, poučeval obrambo in zaščito na več srednih šolah. Nekaj časa je bil tudi načelnik protizračne obrambe za Ljubljansko pokrajino.
Ves čas je tudi zbiral gradivo in fotografije o delovanju notranjskih partizanov in kurirjev. Na temo NOB je izdal tri knjige in se podpisal pod številne članke v TV15, Borcu, Svobodni misli in dnevnem časopisju.
V Združenju borcev za vrednote NOB Logatec, smo pred tremi leti sklenili, da bomo prenovili Spominsko sobo NOB, v Blekovi vasi v CVVS, ker smo dobili prostor in hranimo ostaline in eksponate iz druge svetovne vojne in povojne dejavnosti Združenja.
Pri omembi teh namenov, je bil Jože Simšič Jelen, navdušen in nam z velikim veseljem poklonil svojo obsežno zbirko medvojnih in deloma povojnih fotografij.
Če je le bilo mogoče, se je odzval vsakemu našemu vabilu na prireditve, ki smo jih organizirali, kot reden vsakoletni program, posebej velja za proslave ustanovitvi Logaškega bataljona.
Z neutrudnim in predanim delom pri ohranjanju vrednot narodnoosvobodilnega boja Slovenskega naroda, smo Jožetu Simšiču neizmerno hvaležni, to hvaležnost smo mu tudi izrekli na zasedanju Skupščine 3. marca 2017 s podelitvijo Zlate plakete ZB NOB Logatec.
Njegovo vedenje, znanje in izkušnje iz NOB bomo v našem Združenju pogrešali.
Vesna Jerina
Related posts
