Generacija umre, spomin ostane- s slovesnosti pri ruskem spomeniku na Kalcah
100 let mineva od konca prve svetovne vojne, več kot 70 od druge, generacije umirajo, a spomini na leta vojn v zavesti narodov ostajajo. Tako v slovenskem, kot ruskem in mnogih drugih, katerih ljudje so izgubili življenja v tistih krutih časih. Na prostoru, kjer je spomenik, je bil med prvo svetovno vojno eden od taborov ruskih vojnih ujetnikov. Od tam so jih priganjali gradit vojaško železnico proti Črnemu Vrhu nad Idrijo in prenavljat cesto prek Hrušice. Mnogi od njih so zaradi izčrpanosti, bolezni in nesreč tam umrli.
Že deveto leto zapored so se devetega maja dopoldne na jasi v Vodicah pri Kalcah ob spomeniku ruskim ujetnikom 1914-1918 zbrali predstavniki Mednarodnega kluba slovanskih rojakov RUSLO, občine Logatec, Združenja borcev za vrednote NOB Logatec in drugi. Obiskovalce, ki jih je bilo kljub delovnemu dnevu več, kot običajno, je pozdravila predsednica koordinacijskega odbora organizacij rusko govorečih priseljencev v Sloveniji Evgenija Breskvar.
Zbrane je nagovoril predsednik društva Evgenij Meleščenko, ki je poudaril, da herojstvo njihovih dedov in očetov ni bilo zaman in bo za vedno v srcu naslednjih rodov. Dejal je še, da ni naključje, da se srečujemo ravno na dan, ko obeležujemo Dan zmage nad nacifašizmom, zadnja leta pa tudi Dan Evrope. Logaški župan Berto Menard: »Pomembni smo ljudje, generacija umre, tradicija ostane. Žal se iz zgodovine nismo veliko naučili, a Logatčani smo ustvarjalni, delovni ljudje, zato naredimo vse, da bo naš vsakdanji dan lepši!« Slovesnosti se je udeležila tudi prva sekretarka veleposlaništva Rusije v Sloveniji ga. Evgenija Nefedova, ki je poudarila, da je zadovoljna, da sodelovanje med obema državama, ki je vzklilo v tistih težkih časih, še vedno traja. Spregovorila je v materinem jeziku, na koncu pa po naše vsem zaželela: »Čistega neba, dobro zdravje in vse lepo!«
V imenu Združenja borcev za vrednote NOB Logatec se je predsednica Vesna Jerina zahvalila Mednarodnemu klubu slovanskih rojakov RUSLO iz Ljubljane za vabilo k sodelovanju pri izvedbi slovesnosti, potem pa nadaljevala:«Priča smo znova in znova novim vojnim žariščem, ki ta trenutek divjajo po svetu, zaradi česar trpi veliko nedolžnih ljudi. Begunci nam trkajo na vrata, svetovni voditelji pa nič, še naprej netijo nove konflikte. Skrajna desnica dviga svoje lovke, levica pa se zdi, kot da ne ve, kaj se pravzaprav dogaja. Zato je naša dolžnost, da se prizadevamo za trajen mir in sožitje v svetu v katerem živimo. Svet kot celota potrebuje nove vzorce miroljubnega sodelovanja, skupne koristi in dolgoročnega napredka.«
Harmonikar Valerij nas je s pesmimi V gozdu pri fronti, Smugljanka, Zemljanke, nam bolj znano Katjuša in drugimi, popeljal v minule čase. Ruski gostitelji so nam postregli s kozarčkom njihove tradicionalne pijače, čajem ter tradicionalnimi prigrizki.
Tekst in slike: Brane Pevec