OB 77- LETNICI SMRTI NARODNEGA HEROJA JANKA PREMRLA VOJKA
V četrtek 13. februarja 2020 je v Osnovni šoli Črni Vrh potekala tradicionalna spominska slovesnost v počastitev spomina na narodnega heroja Janka Premrla Vojka.
Janko Premrl se je kot prvorojenec rodil v zavedni slovenski družini. Njegov stric Stanko Premrl je bil znan skladatelj in organist, njegov drugi stric pa major v vojski Kraljevine Jugoslavije.
V fašisti je Gorici je hodil v srednjo trgovsko šolo. Že tam je okrog sebe zbiral enako misleče in med Slovenci ter fašisti pogosto prihajalo do pretepov, zaradi česar ga je oče nazadnje vzel iz šole. Ko ni več hodil v šolo, pa je sam nadaljeval z učenjem in bil kasneje znan po tem, da je na pamet znal veliko slovenskih in jugoslovanskih pesmi.
Sodeloval je tudi v antifašističnem gibanju in po zvezah z Ljubljano dobival ter razpečeval slovenske knjige. Zagovarjal je politiko upora proti sovražniku in med drugim pripravil neuspel atentat na podnanoškega učitelja Tovalaccija, ki je bil znan po krutosti do slovenskih otrok. Januarja 1942 mu je Ivan Kosovel, podčastnik in vodja slovenskega krožka, izposloval dokumente za dopust, s katerimi je Premrl pobegnil iz vojske.
Ker so Italijani požgali domačo hišo in družino odgnali v internacijo, je Vojko odšel neposredno v partizane in 3. februarja 1942 postal borec Primorske čete. Kot vodja skupine partizanov se je izkazal 18. aprila v boju na Nanosu in še v osmih uspelih akcijah v naslednjih treh mesecih.
Junija 1942 ga je Posebno sodišče za zaščito države v Rimu obsodilo na smrt. 20. avgusta je goriški prefekt Cavani za njim izdal tiralico in na njegovo glavo razpisal 50.000 lir nagrade. Ko je bil ustanovljen Gregorčičev bataljon, je bil imenovan za namestnika komandanta in postal komandir Zgornjevipavske ter nato Trnovske čete. V drugi polovici septembra 1942 se je s četo utaboril na Črnem Vrhu, najprej v bližini Griž, nato pa na Brinovem Griču. S tega območja je četa nadzirala Trnovski gozd. Ker je bilo taborišče dobro zakrito, so tam ostali kar šest mesecev.
- februarja 1943 ga je Štab primorske operativne cone imenoval za komandanta 1. primorske partizanske brigade Andreja Laharnarja. Ta zaradi njegove bližnje smrti in zaposlenosti enot s spremljanjem prostovoljcev v osrednjo Slovenijo ni bila nikoli ustanovljena. Ko se je 16. februarja 1943 od Brusa v Idrijski Beli fašistična postojanka selila v Idrijo, sta jo napadli dve desetini partizanov pod Vojkovim vodstvom. Obstreljevanje je potekalo iz hriba na hrib čez dolino Idrijce. Vojko se je dvignil, da bi se premaknil na drug položaj, takrat pa ga je, po pričevanju soborca, v trebuh zadela zablodela krogla manjšega kalibra, verjetno iz oficirske pištole. Ker je bil hudo ranjen, se je četa takoj umaknila v taborišče na Brinovem griču.
Zaradi izrednega stanja na italijanski strani, si zdravnik ni upal iz Idrije in je dal le napotke za zdravljenje. Ko je zdravnik končno prišel, je bilo že prepozno. V teh dneh sta se v taborišču mudila tudi Franc Leskošek-Luka in Albert Jakopič-Kajtimir, ki sta mu sporočila, da je bil imenovan za komandanta brigade. Vojko pa je pripomnil, da tega ne bo dočakal, in umrl v noči na 22. februar.
Kulturni program so sooblikovali učenci osnovne šole Črni Vrh in Združenje borcev za vrednote NOB Idrija Cerkno. V enournem programu v katerem je imela uvodne besede ravnateljica Irena Kenk, slavnostni govorec je bil podpredsednik Tigr Primorska Gorazd Humar. Vsem nastopajočim, posebno učencem, ki so se spomnili časov partizanov in izkazali domoljubje s pesmijo in deklamacijami slovenskih literatov, se je ob koncu prireditve zahvalil predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Idrija-Cerkno Bojan Režun.
Ob odhodu čete praporščakov pa smo se udeleženci odložili z gromkim aplavzom.
Vidno zadovoljni 18 članic in članov našega Združenja z obiskom prireditve, smo dali obljubo,
prihodnje leto bomo zagotovo obiskovalci te tradicionalne prireditve v spomin Janku Premrlu Vojku.
(Življenjepis Janka Premrla Vojka povzet iz Wlkipedije)
Zapisala Vesna Jerina
Foto Vesna Jerina