VABILO, KI JE BOTROVALO OBISKU ZAVATTARELLA V ITAILJI

Sredi oktobra je iz Italije »priletelo«, kot mi je napisal po e-pošti Branko Rupnik, vabilo na proslavo o tragičnem dogodku med drugo svetovno vojno, natančneje o padlemu ameriškem transportnem letalu 22. februarja 1945 v bližini mesteca Zavattarella, 90 kilometrov južno od Milana.

Med sedmimi umrlimi letalci v Zavattarellu je bil tudi Žani (John) Rupnik, ki se je rodil v Ameriki očetu Antonu Rupniku in materi Anni Dolenc – poročeni Rupnik. Oba starša sta bila Slovenca, rodila sta se in preživela mladost v Žibršah. Pred prvo svetovno vojno sta iz ekonomskih razlogov emigrirala v Ameriko, si v mestu Ironwood v državi Michigan našla zaposlitev in si ustvarila družino.

V Logatcu je raziskana usoda padlega ameriškega bombnika in letalcev na Blekovskih gmajnah in je predstavljena v monografiji Raula Semeniča Zgodba ameriškega bombnika 41-29244 in njegove posadke, ki je 25. februarja 1944 strmoglavil v bližino Logatca. Smiselno je podobna zgodbi v italijanskem Zavattarellu, le da se je odvila leto dni kasneje, 22. februarja 1945.

Fotografija Žanija Rupnika v uniformi ameriških letalcev, se je vsa leta po vojni ohranila na domačiji Rupnikovih v Žibršah. Branko Rupnik, sedanji lastnik domačije, je fotografijo pokazal raziskovalcema Renati Gutnik in Raulu Semeniču, in ker sta na hrbtni strani izpisana datum in vzrok smrti ter država Italija, ni bilo pretirano težko priti do tragične zgodbe Žanija Rupnika, ki so jo prav takrat raziskovali v Zavattarellu.

Predlog, da se organizira odpravo osmih udeležencev, je bil še istega dne sprejet. Pred nami je bilo dobrih štirinajst dni, da pripravimo vse potrebno za pot. A glej ga zlomka, izkazalo se je, da nihče med nami ne obvlada italijanskega jezika. Nismo pa vedeli, koliko si bomo v Italiji lahko pomagali z angleščino, ki jo sicer odlično obvlada Renata Gutnik. Kaj pa zdaj!? Po premisleku smo zaprosili naše prijatelje iz VZPI ANPI (Vsedržavno združenje partizanov Italije) Repentabor, kjer se je nadvse prijazno odzvala gospa Silvana Blasina in se nam z veseljem pridružila.

Napočil je dan odhoda, v soboto 4. novembra smo ob drugi uri in pol odrinili iz Logatca.

V skupini smo bili Branko Rupnik, Martin Rupnik, Renata Gutnik, Nataša Šemrov, Vesna Jerina, Silvana Blasina pa se nam je pridružila na mejnem prehodu Fernetiči.

Potovali smo brez posebnosti, vreme nam je bilo naklonjeno, čeprav nizka oblačnost, je bila cesta suha. V center Zavattarella smo prispeli nekaj po deveti uri in se ustavili tik pred stavbo, kjer je nameščena spominska plošča Žaniju Rupniku in ostalim šestim ponesrečenim letalcem. Bili smo pretreseni, preprosto nismo bili pripravljeni na to, da bo sredi Italije spominska plošča z imenom našega rojaka iz Žibrš.

Ker smo bili nekoliko zgodnji, smo se v bližnjem baru okrepčali, med tem pa so nas že zaznali gostitelji in nas odpeljali v restavracijo, kjer so bili zbrani gostje iz Amerike. Vsi, s katerimi smo bili v stiku, so bili izjemno gostoljubni in prijazni.

Slovesnost se je pričela s postrojem praporščakov v samem centru mesta, nato se je povorka gostov, gostiteljev in domačinov počasi pomikala v osrednjo cerkev k maši zadušnici za umrle ameriške letalce. Po maši smo se vrnili na osrednji trg, na prireditveni prostor, ker je vse navzoče pozdravil župan mesta, izmenjalo se je več govorcev, med njimi tudi dve poslanki oz. predstavnica ministrstva za kulturo. Vse dogajanje je snemala italijanska državna televizija RAI.

Po končani prireditvi na osrednjem trgu, smo se pri spomeniku pred mestno hišo poklonili še žrtvam I. in II. svetovne vojne. Nato smo bili povabljeni na kosilo v hotelsko restavracijo, v lasti župana Zavattarella. Med kosilom smo razdelili pripravljene vrečke z turističnimi prospekti logaške občine. Gostje so z zanimanjem pregledovali vsebino, najbolj pa jih je razveselila priložena steklenička medice.

Po kosilu smo se odpravili nekoliko izven mesta v hrib, kjer se nam je odprla planota z nameščenim sedmimi mogočnimi kamni, na katerih so pritrjene medeninaste ploščice z imeni in priimki umrlih ameriških letalcev med njimi tudi dva angleška. To je Park spomina, ki so ga Italijani uredili prav za ta slavnostni dan in ga tudi z vsemi častmi odprli za nas prisotne in javnost.

Iz poročila o letalu, ki je zgorelo v Zavattarellu, je razvidno, da so zavezniki načrtovali met pomoči, namenjen Tretji diviziji Garibaldi »Aliotta« na večer 22. februarja 1945. 21.30 se je letalo pojavilo nad Zavattarelom in začelo oddajati predpisane svetlobne znake. Garibaldinci so odgovorili z dogovorjenimi znaki. Po dveh krogih nad pristajališčem je letalo odvrglo dva zabojnika, čemur je nemudoma sledil pretresljiv prizor, ognjeni jezik je švignil iz levega motorja letala, plamenom je sledil žvižg, potem pa še grom in skoraj istočasno je letalo brezupno strmoglavilo v smeri proti najnižjemu pobočju hriba.

Letalo je gorelo in slišati je bilo prasketanje eksplozij vojaškega materiala, sredi goreče grmade so gorela telesa članov posadke. Šlo je za 7 letalcev, ki so popolnoma zoglenela, med njimi je bil Žani Rupnik.

Prebivalci Zavattarella so se množično poslovili od hrabrih letalcev, ki so padli, medtem ko so skušali pomagati bratskim borcem v trdem partizanskem boju.

V programu odprtja Spominskega parka, se nas je najbolj dotaknila zahvala Branka Rupnika, ki jo je izrekel v slovenskem jeziku, Silvana pa jo je prevedla v italijanščino, nato pa uradna prevajalka še v angleščino. Pospremljena je bila z burnim aplavzom.

Po končani slovesnosti smo se poslovili od naših dveh spremljevalcev Giovannija in Maria, ki sta se nam pridružila pri kosilu in sta nam ob slovesu podarila vsakemu svojo vrečko z italijanskimi dobrotami.

Ob tej priložnosti, se moram zahvaliti Branku Rupniku za povabilo, Renati Gutnik za vse stike, ki jih je s svojim znanjem angleščine navezala z Američani in drugimi angleško govorečimi gosti in naši prijateljici Silvani, ki je odlično prevajala iz slovenščine v italijanščino ter obratno. Ne nazadnje tudi vozniku Milanu, ki nas je varno vozil na tej tisoč kilometrov dolgi poti.

Besedilo: Vesna Jerina

Foto: udeleženci