76.OBLETNICA USTANOVITVE LOGAŠKEGA BATALJONA
»Borili so se za to, da danes naša generacija lahko svobodno oblikuje prihodnost«
Proslava ob 76.obletnici ustanovitve Logaškega partizanskega bataljona, ki je tudi ena od prireditev ob prazniku naše občine, je bila v nedeljo, 15.septembra, v restavraciji Izpostave azilnega doma v Centru vojnih veteranov Logatec. Predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Logatec Vesna Jerina je najprej namenila: »Prisrčen tovariški pozdrav vsem prisotnim borkam in borcem, posebej Logaškega bataljona, prisotnim svojcem udeležencev Logaškega bataljona, članom in članicam Združenja in sosednjih Združenj, veteranskih Združenj vojne za Slovenijo, praporščakom, prijateljem Sekcije Vsedržavnega Združenja Partizanov Italije, Tržaške podružnice Repentabor, županji občine Repentabor Tanji Kosmina in poslanki Državnega zbora Jerci Korče«.
V kratkem nagovoru je poudarila, da je treba svobodo ceniti in spoštovati, ter jo negovati, kajti svoboda je zato, da jo dajemo v enaki meri tudi drugim. Na koncu se je zahvalila vsem, ki so kakorkoli pripomogli k organizaciji proslave, ki se je zaključila s tovariškim srečanjem. Vse je povabila tudi na ogled prenovljene Spominske sobe NOB.
Tokratna slavnostna govornica je bila Jerca Korče, poslanka Državnega zbora, ki je uvodoma povedala, da se je njena pot življenja začela skupaj z rojstvom samostojne Slovenije. Zato pač ni občutila vojne, ima pa njena generacija pričevanja, zgodovinska dejstva in svojo moč presoje: «Vse kar ima danes naša generacija je in bo za vedno ostala zasluga vseh naših prednikov in vseh pravilnih odločitev, ki so jih bili sposobni sprejeti…Brez tistih, ki so izbrali negotovo, težko, vendar pravo stran, danes ne bi imeli svoje države in svojega jezika«. Nakar je osrednji del namenila junaški poti Logaškega bataljona in izrekla zahvalo vsem borcem Logaškega bataljona. Spregovorila je tudi o tistih, ki so med vojno stopili na stran tujcev, ki so napadli našo domovino, katerih dejanja danes nekateri celo slavijo, s tem manipulirajo zgodovinska dejstva in poudarila: »Zato je naloga vsakega od nas, da ohranjamo spomin na našo preteklost ter prenašamo zgodbe in pričevanja iz tistega časa na mlajše generacije, kot opomin – NIKOLI VEČ!«.
V imenu VZPI-ANPI Repentabor, je pozdravila članica Nives Guštin, opravičila odsotnost predsednice Nataše Skrk in predstavila novo izvoljeno županjo Repentabra go. Tanjo Kosmina, ki je v nadaljevanju, najprej pozdravila navzoče udeležence, in se zahvalila za povabilo ter izrazila željo, da v prihodnje še bolj poglobimo medsebojne prijateljske vezi in sodelovanje ter medsebojno druženje.
V kulturnem delu program so sodelovale pevke Društva invalidov in upokojencev Logatec pod vodstvom Matije Logarja, mladi godec Timotej Pellis ter Sara Šantelj, ki je poleg recitacije tudi uspešno povezovala program.
Besedilo: Brane Pevec
Foto: Zdenko Leskovec in Brane Pevec
Govor Jerce Korče poslanke v Državnem zboru, na proslavi ob 76. obletnici ustanovitve Logaškega partizanskega bataljona, v nedeljo 15. septembra 2019 v Logatcu
Spoštovani visoki gostje, Logatčanke in Logatčani, vsi, ki s ponosom ohranjamo spomin na vrednote narodnoosvobodilnega boja.
23.12.1990 je datum, ko vas je večina danes tukaj prisotnih odšla na volišča ter sprejela odločitev, da želite živeti v samostojni republiki Sloveniji. Sledila je še ena vojna, kot zadnja v nizu vseh, ki so se skozi zgodovino odvijale na naših tleh. Dejanje v katerem je celotni slovenski narod ponovno pokazal kakšno moč ima, ko je enoten.
Nekateri od nas pa smo v tistem trenutku komaj ugledali luč sveta. Naša pot življenja se je začela skupaj z rojstvom naše države.
Pripadam generaciji, ki je rojena in živi v miru. Nam ni poznana kruta realnost vojne, nismo občutili trpljenja,… imamo pa knjige, imamo pričevanja, zgodovinska dejstva in najpomembnejše, imamo svojo moč presoje.
Vse kar ima danes naša generacija je in bo za vedno ostala zasluga vseh naših prednikov in vseh pravilnih odločitev, ki so jih bili sposobni sprejeti. Med njimi so bili tudi taki, ki so izbrali navidezno lažjo pot. Vendar priznajmo si – brez tistih, ki so izbrali negotovo, težko vendar pravo stran danes ne bi imeli svoje države in svojega jezika.
Danes se poklanjamo vsem fantom in dekletom, ki so v dneh okoli 12. septembra leta 1943 premogli pravo domoljubje in se iz naših krajev odpravili v partizane ter skupaj ustanovili Logaški bataljon. Kljub temu, da so kot samostojna enota obstajali kratek čas, so svoj neizbrisen pečat pustili pri bojni nalogi 24 urne zaustavitve Nemcev pri njihovem prodoru na Primorsko.
Pripadniki Logaškega bataljona so svoj prispevek pustili tudi znotraj delovanja v Dolomitskem odredu ter se za vedno zapisali v zgodovino osvobodilne vojne kot pripadniki Prešernove brigade v boju na Pokljuki 15.decembra 1943. V zapisih najdemo različne podatke o številčnosti Logaškega bataljona. Po prvotnih navedbah naj bi šlo za 200 prostovoljcev. Na tem mestu pa je potrebno priznanje in čast izkazati tudi vsem, ki so prispevali svoj delež na druge načine, kot na primer z oskrbo partizanskih enot ali so se kakorkoli drugače aktivirali pri podpori.
Oprostite mi, da bom poimensko navedbo posameznikov danes namenoma izpustila. Gre za razumevanje, da za vsakim dosežkom stoji skupnost ljudi. Nobena vloga, ki jo je imel posameznik v tistem času ni nepomembna. Ravno nasprotno – pomemben je bil vsak človek, ki je v tistih trenutkih razumel prostor, čas in situacijo v kateri se je znašel in je znotraj svojih zmožnosti pripomogel k skupnosti, ki je imela željo, da bo nekoč tudi na naša tla zasijala svoboda. Verjeli so, da bo prišel dan, ko bo dobro zmagalo nad zlim.
Sramotno je, da danes nekateri domoljubje povezujejo s sovraštvom do drugih narodov, še huje, pod pretvezo domoljubja si želijo izničiti zgodovino in jo prikrojiti po svoje.
Veste, vsaka vojna je nesmisel. Težko se razume čas in prostor v katerem so se nekateri narodi postavili nad druge, čas v katerem so se človeški pogledi srečevali le skozi puškino cev. Še težje človek razume kako se lahko sorojaki postavijo na stran tistega, ki okupira ozemlje njegove domovine, se postavi na stran tujca, ki želi izbrisati njegov lasten narod. Nerazumljivo je, da danes obstajajo ljudje, ki tovrstna dejanja ne pokopljejo na temno stran naše zgodovine. Nasprotno, tem dejanjem dajejo svojevrstno težo in jih celo slavijo. Taka ravnanja so blago rečeno sprevržena in vsakršnemu zastrupljanju sedanjih ali prihodnjih generacij s priznavanjem časti dejanjem, ki so bila po svojem namenu in ravnanju napačna pomeni sporočilo mladim generacijam, da je izdaja častivredno dejanje. Tovrstna ravnanja lahko povsem upravičeno razumemo kot željo po spremembi temeljnih vrednot naše skupnosti ne le skozi zgodovinski pogled, ampak tudi kot pogled v prihodnost.
Ko bi moje današnje besede slišali tisti, ki se neumorno trudijo izvajati manipulacije zgodovinskih dejstev bi rekli, da je moja glava »sprana« in prežeta z enostransko ideologijo določenega režima. Nikakor. Tudi zgodovina je v svojih letnicah in dogodkih eksaktna veda in kot tako jo je treba razumeti in priznati.
Narod, ki ne spoštuje svoje zgodovine, z vsemi njenimi napakami – narod, ki ne priznava, da so skozi njeno zgodovino obstajali ljudje in organizacije, ki jim v prvi vrsti ni šlo za spoštovanje sočloveka bo za vedno ostal ujetnik nesmiselnih delitev.
Ko danes slišim besede – Ali smo se za to borili? – me spreleti srh. Zgodovina našega naroda je v velikih točkah žalostna in prevečkrat smo bili na udaru drugih, ki so si nas želeli izbrisati iz obličja sveta. Vsakokrat je slovenski narod pokazal svojo uporno in pogumno držo. Vsaka nesmiselna žrtev, vsako trpljenje, vsi pogumni, ki so se upirali težnjam po posegu v naš narod si zaslužijo spoštljiv spomin. Borili so se za to, da danes naša generacija lahko svobodno oblikuje prihodnost.
Naloga vsakega od nas je, da ohranjamo spomin na našo preteklost ter prenašamo zgodbe in pričevanja iz tistega časa na mlajše generacije. Namen tega ni gojenje preživetih ideologij, gre za opomin sedanjim in prihodnjim generacijam. Nikoli več! Nikoli več!
V negotovih časih, ko se marsikje ponovno dvigujejo zlonamerni nacionalizmi, ko se ponovno želi poveličevati gnusna dejanja nacizma in fašizma je dolžnost naše celotne družbe, da povzdignemo glas in tovrstnim ravnanjem rečemo jasen NE.
Gradnja sedanjosti in prihodnosti naše družbe mora temeljiti na solidarnosti, spoštovanju temeljnih človekovih pravic, sožitju med narodi ter krepitvi blaginje za vse. Vse to ne sme biti nek abstrakten pojem ampak ponotranjene vrednote naše družbe, ki bo na temeljih razumevanja zgodovine slovenskega naroda, lahko svobodno oblikovala svojo prihodnost.
Še enkrat izrekamo zahvalo vsem borcem Logaškega bataljona. Spomin na njihov pogum naj nas vsak dan opominja, da je dolžnost vseh nas, da izbiramo poti, ki so prave in ne tistih, ki se navidezno prikazujejo kot lažje.
Hvala jim.